Bombonjera pove več kot tisoč besed

Kljub temu, da so kakav evropski kolonizatorji prinesli na evropske dvore že v sedemnajstem stoletju, se je ta prvotno uporabljal tako kot pri južnoameriških ljudstvih: kot dodatek kuhanim jedem in za pripravo napitka. V nasprotju s splošnim prepričanjem namreč Azteki in Maji iz kakava niso izdelovali čokolade – to je nekaj, česar smo se domislili v Evropi. Proizvodnja čokolade je bila sprva butična. V ozadju čokoladnic so se ročno pripravljale čokolade iz kakava in drugih sestavin ter se vlivale v kalupe in polnile z nadevi, nato pa se je vsaka čokoladna pralina ročno okrasila in postavila v stekleno vitrino v prodajalni. Drobne čokoladice so bile drage, zaužiti pa jih je bilo potrebno čim prej.

Bodite hvaležni – ravnokar vam je nekdo brez besed povedal prav tisto, kar ste si želeli slišati!

Prva bombonjera, torej škatla različnih čokoladic, naj bi nastala leta 1854, razlogi pa so bili povsem praktične narave: kadar je gospoda kupila večje število pralin, je bilo treba poskrbeti za ustrezno embalažo. Ta je morala biti lepega videza, da je ponazarjala vrednost vsebine, saj so se čokolade že takrat pogosto podarjale v znak naklonjenosti. In da obisk čokoladnice ne bi trajal predolgo ter izbira ne bi bila težka (kar predstavljajte si nestrpne moške), so izdelovalci pripravili bonbonjere – lične škatle, že napolnjene s slastnimi prigrizki. Leta 1868 so prvič naredili škatle v obliki srca, namenjene podarjanju izvoljenkam ob dvorjenju, ki so danes v uporabi predvsem ob valentinovem. Da bonbonjera ni zgolj znak ljubezni, temveč tudi hvaležnosti in spoštovanja, pa je leta 1899 poskrbela kraljica Viktorija. Ta je vojakom, ki so se v Južni Afriki borili v burski vojni, za lepši vstop v leto 1900 poslala čokoladice v kovinskih škatlah.

Premoženje za bonbonjero?

Vas zanima, zakaj so bile bombonjere tako posebno darilo? Pretvorimo številke. Še leta 1933 je britanska bonbonjera Black Magic stala sto šilingov. To lahko primerjamo s približno 250 evri! Lastniki te znamke (ki danes spada pod Nestle,) so se odločili, da bodo proizvodnjo prilagodili ter poskrbeli, da postanejo čokolade dostopnejše. In povzročili so revolucijo: njihova bombonjera z desetimi pralinami je dosegla ceno nekaj preko dveh šilingov oziroma za nas petih evrov. Podjetje je doživelo velik uspeh in znamka se je obdržala do današnjih dni, bombonjere pa so postale povsem vsakdanji način izražanja naklonjenosti. Kot zanimivost: Rowntree, ki je proizvajal prve bonbonjere "za množice", je v istem desetletju izdelal tudi vsem dobro poznano čokoladico Kit Kat.

Hvala, ljubim te, oprosti...

Ljudje smo nenavadna bitja, ki pogosto precej težko izražamo svoja čustva. Besedam dajemo veliko težo, zato nam gredo težko z jezika, hkrati pa se še bojimo, da bi se izrazili nerodno. Tudi sami v mislih pogosto ponavljate besede, ki jih je treba izreči ob pravem trenutku, na pravi način, predvsem pa za vas pomembni osebi? Morda je nezmožnost verbalne zahvale, opravičila ali izražanja ljubezni za psihologe znak nezrele, predvsem pa negotove osebnosti, vendar moramo priznati, da ljudje nismo narejeni po idealih psihologije. Če se v preprosti frazi "ljubim te" ne najdete, ker se vam ob njej zašibijo kolena, če ne najdete pravih besed, ki bi izrazile vaše obžalovanje, in bi bil cel roman premalo, da bi opisali svojo hvaležnost, si pomagajte na povsem preprost način: podarite bombonjero!

Tako kot nekoč je bonbonjera (kljub precej nižji in za vsakogar dostopni ceni) tudi danes izraz naklonjenosti. Je čokolada v obliki darila, ki je običajno ne kupimo zase, temveč vedno za izbrano osebo. Da lahko z njeno pomočjo še bolj podrobno definiramo svoja čustva, pa nam proizvajalci odlično pomagajo tako, da skrbijo za različne oblike in poslikave škatel ter tudi različne oblike čokoladic. Tako se že na škatli pogosto znajde napis "hvala" ali "ljubim te", domiselni butični proizvajalci pa škatle opremljajo celo z verzi iz pesmi, citati in lastnimi kreativnimi zapisi, podobnimi zapisom v voščilnicah. Tako lahko vedno najdemo bombonjero, ki je ravno pravšnja!