Zanimiva dejstva o čokoladi

Čokolada je hrana, ki s svojim čudovitim okusom spravi na kolena vsakega pravega sladkosneda. A zgodovino čokolade, njen vpliv na zdravje in njeno izdelavo ter porabo spremljajo zanimiva dejstva, ki marsikateremu ljubitelju te omamne sladkarije niso znana.

Zgodovinska dejstva o čokoladi

• Beseda čokolada izvira iz azteške besede xocolatl, kar pomeni »grenka voda« oziroma »grenka pijača«. Azteki so čokolado namreč uživali v obliki grenke pijače, od koder se je razvilo tudi ime.
• Čokolada je hrana bogov. Čokolada je namreč narejena iz kakavovca, ki se v latinščini imenuje Theobroma cacao. Ravno beseda »theobroma« pa v latinščini pomeni »hrana bogov«. Zato naslednjič, ko posežete po čokoladi, pomislite na to, da uživate hrano, ki so jo jedli tudi stari bogovi.
• Azteki, ki so bili prvi uživalci čokolade na svetu, so že pred več stoletji odkrili, da je čokolada afrodiziak. Zato so jo uživali, preden so šli na obisk k svojim ljubicam. To so odkrili evropski osvajalci Srednje in Južne Amerike, ki so to dejstvo s sabo prinesli v Evropo. Zakaj čokolada deluje na takšen način, še ni popolnoma znano, a znanstveniki domnevajo, da teobromin in ostale sestavine, ki jih čokolada vsebuje, delujejo kot blagi seksualni stimulansi. Ali je to res ali ne, je zagotovo predmet razprave. Zagotovo pa drži dejstvo, da boste s čokolado brez težav osvojili srce svoje izbranke.
• Prva čokoladna tablica je bila izdelana v Evropi. Izdelala jo je angleška tovarna čokolade Cadbury, leta 1842. Pred tem je bila čokolada dostopna v obliki napitkov, ki pa so bili precej dragi in praktično nedostopni širšim množicam. Izdelava prve tablice čokolade pa je pomenila začetek industrijske izdelave čokolade, ki je ponesla čokolado tudi k revnejšim prebivalcem.

Dejstva o vplivu čokolade na zdravje

• Čokolada je naravno zdravilo proti depresiji. Vsebuje namreč aminokislino triptofan, iz katere v telesu nastane serotonin, ki je eden izmed naravnih antidepresivov. Zato naslednjič, ko se počutite potrti, posezite po čokoladi in si privoščite rebro ali dve. Videli boste, da se boste kmalu počutili bolje.
• Ljudsko prepričanje pravi, da je čokolada eden izmed glavnih vzrokov za nastanek mozoljev. No, to ljudsko prepričanje ne drži. Čokolada ne pripomore k nastajanju aken in mozoljev, kar so potrdile tudi znanstvene raziskave. K nastajanju mozoljev pa pripomore mleko, ki ga je veliko v mlečni čokoladi. Zato je bolje, da osebe, ki imajo težave z mozolji, v tem primeru raje posežejo po temni čokoladi.
• Čokolada je strupena za pse in druge domače živali. Teobromin, kofein ter druge snovi, ki poživijo naše telo, se v čokoladi nahajajo v prevelikih količinah za domače živali in so lahko za njih tudi usodne.
• Največ pozitivnih vplivov na človeško telo ima temna čokolada, ki je znana predvsem po svojem antioksidativnem delovanju. Tako temna čokolada dokazano ščiti telo pred razvojem raka ter pred srčnimi boleznimi.
• Temperatura tališča čokolade je tik pod človeško telesno temperaturo. Zaradi tega se čokolada v ustih stali, medtem ko je na mizi v obliki trdne tablice. Taljenje čokolade v ustih povzroči dvig možganske aktivnosti, saj se vzdražijo senzorični živci v ustni votlini. Dvig možganske aktivnosti pa pripelje do povečane srčne aktivnosti, ki je celo večja kot takrat, ko se strastno poljubljamo in traja tudi do 4x dlje.

Dejstva o proizvodnji in porabi čokolade

• Proizvajalci čokolade porabijo za izdelavo čokolad z dodatki kar 40% svetovne proizvodnje mandljev ter 20% svetovne proizvodnje oreščkov.
• Najljubši okus v ZDA je, ne boste verjeli, okus po čokoladi. V raziskavi, ki so jo izvedli v Ameriki, je kar 52% odraslih dejalo, da imajo najraje okus po čokoladi.
• Rok trajanja čokolade je približno eno leto. V tolikem času se snovi, ki zagotavljajo čokoladi aromo ter stabilnost, še ne začnejo razgrajevati. Po tem času pa je mogoče, da bo čokolada imela slabši okus, prav tako pa so možne druge kemične spremembe v čokoladi, ki lahko vplivajo na samo kakovost čokolade.
• Leta 2000 je bila skupna poraba čokolade v ZDA več kot 1,5 milijarde kilogramov. A največ čokolade na svetu pojedo izumitelji mlečne čokolade – Švicarji. Po ocenah trgovcev se v tej majhni alpski državi na leto pojé kar 10 kilogramov čokolade na prebivalca. Slovenci smo krepko za njimi, saj je pri nas poraba čokolade na prebivalca skoraj 10x nižja. Pri nas povprečen potrošnik letno spravi vase »le« 1,5 kilograma čokolade.