V spodnjem članku pa se lahko prepričate, ali ste res seznanjeni z vsemi dejstvi, ki jih mora v zvezi s čokolado poznati vsak čokoholik.
Kako nastane čokolada?
Pa pojdimo od začetka; čokolada nastane iz kakavovih zrn, ki rastejo na kakavovcih, zimzelenih grmih v tropskih krajih okoli ekvatorja. Latinsko ime kakavovca je Theobroma cacao, kar v prevodu pomeni hrana bogov, kar pa ni naključje, saj je bil kakav v ljudski medicini izjemno priljubljeno zdravilo, Azteki in Maji pa so ga uporabljali celo kot denarno valuto namesto zlata.
Čokolada nastane v dolgem procesu, ki vključuje obiranje in predelavo kakavovih zrn, njihovo fermentacijo ter sušenje, na koncu pa še praženje, trenje in mletje. Zanimivo je, da kakavova zrna značilno rjavo barvo dobijo šele med procesom obdelave, pred njim pa so precej grenkega okusa. V fazi mletja oluščena kakavova zrna zmeljejo v gosto zmes, poznano tudi kot kakavova pasta – iz nje lahko nastanejo kakavovo maslo, kakavovo testo oziroma pogača, kakavov prah ali pa čokolada, ki svojo pravo strukturo in aromo sicer dobi šele v procesu mehanske in toplotne obdelave.
V proizvodnem procesu nastanejo 4 vrste čokolad
Proizvodnja čokolade se nadaljuje, ko kakavovi pasti dodajo kakavovo maslo, sladkor, mleko ali druge dodatke in stabilizatorje, od vsega tega pa je odvisno, katera vrsta čokolade bo nastala. Nekateri pravijo, da obstajajo tri osnovne skupine živil: bela, mlečna in temna čokolada. No, čokoholiki, ki smo v koraku s časom, po novem živila uvrščamo v 4 osnovne skupine – preberite si, katera skupina se je pridružila že znanim trem.
Vsebuje veliko količino kakavovega masla (vsaj 20 %), sladkor, mleko v prahu in arome (predvsem vanilijo), ne vsebuje pa kakavove mase, zato ni rjave barve in po mnenju nekaterih ni čokolada v pravem pomenu besede. Zanimivo pri beli čokoladi je to, da kljub temu, da je najbolj lomljiva vrsta čokolade, ostane trdna pri precej višji temperaturi kot na primer mlečna ali temna čokolada – razlog se skriva v visoki temperaturi tališča kakavovega masla, ki je njena glavna sestavina. Ker pa ne vsebuje kakavove mase, žal nima vseh antioksidativnih lastnosti, ki jih sicer čokolada ima.
Vsebuje najmanj 20 % kakavovih delov, bolj kvalitetne vrste pa vsebujejo vsaj 32 % kakavovih delov. Vsaka mlečna čokolada sicer vsebuje kakavovo maso, kakavovo maslo, kondenzirano mleko ali mleko v prahu, sladkor ali druga sladila in arome (npr. lecitin, vanilijo …). Ima sladek in bolj blag okus od grenke ali polgrenke čokolade, pogosto pa lahko njen okus spominja na sveže mleko ali karamelo.
Kot že ime samo pove, za razliko od mlečne in bele čokolade vsebuje izredno malo mleka ali sploh nič – zato je temnejša, v nekaterih primerih ji pravijo tudi črna čokolada. Vsebuje vsaj 35 % kakavovih delov, pa tudi kakavovo maslo, sladkor in arome (npr. lecitin, vanilijo …). Splošno pravilo pri tej čokoladi je, da več kakavovih delov in manj sladkorja kot vsebuje, bolj kvalitetna in žlahtna je.
K temnim čokoladam uvrščamo polgrenko čokolado, ki vsebuje do 50 % kakavove mase, in grenko čokolado, ki lahko vsebuje tudi do 100 % kakavove mase. Razlika med njima je v dodatkih, kot so sladkor in različne arome. Če ima čokolada več kot 70 % kakavovih delov, ima nekoliko bolj grenak okus, saj ne vsebuje toliko sladkorja, ki običajno poudari različne arome v njej.
Blond čokolada
Ne, ni nam ponagajal tiskarski škrat – blond čokolada zares obstaja! Resda je nastala šele pred nekaj leti, a v svetu čokoholikov postaja vedno bolj znana. Se sprašujete, kako to, da jo poznamo šele nekaj let? Odgovor se skriva v dejstvu, da je nastala po čistem naključju.
Zato ob nakupu čokolade vaše glavno vodilo naj ne bo cena, saj ta ni edino merilo za kakovostno čokolado.
Nekega dne je nek francoski kuhar za peko peciva na štedilniku pripravljal vodno kopel in popolnoma pozabil na belo čokolado, ki je po desetih urah postala blond. Svoj »izum« je predstavil nekemu čokoladnemu podjetju in nastala je blond čokolada. Kot že ime samo pove, je blond barve, po okusu in teksturi pa je zelo podobna beli čokoladi, le da je nekoliko bolj kremastega okusa s pridihom po karameli.
Na kaj morate biti pozorni ob nakupu čokolade?
Vsakemu izmed nas je določena vrsta oziroma znamka čokolade še posebej pri srcu, zato se ta tudi najpogosteje znajde na naših domačih policah. Če se odločate za nakup čokolade, ki je še poznate, je nadvse dobrodošlo, da jo najprej preizkusite v skladu z našimi že omenjenimi nasveti; če pa te možnosti nimate, lahko sledite nekaterim napotkom, ki vam bodo ob nakupu v veliko pomoč.
Splošno znana trditev, ki pa ne drži vedno, je, da je dražja čokolada tudi bolj kvalitetna. Medtem, ko je v nekaterih primerih temu res tako, pa na srečo obstajajo tudi izjeme. Zato ob nakupu čokolade vaše glavno vodilo naj ne bo cena, saj ta ni edino merilo za kakovostno čokolado. Ponujamo vam nekaj namigov, ki vam bodo pomagali najti okusno in zdravju neškodljivo čokolado.
Pozorno preberite sestavine
Sestavini, ki jih vsaka prava čokolada vsebuje v največji meri, sta kakavova masa in kakavovo maslo, a žal mnoge čokolade vsebujejo dodatne sestavine, ki nimajo prave vrednosti, še več, lahko so celo zdravju škodljive. Mednje uvrščamo denimo emulgatorje, ki jih v hrano dodajajo zgolj zato, da v ustih ustvarijo svilnat in kremast občutek. Visokokakovostna temna čokolada vsebuje le kakavovo maso in kakavovo maslo, včasih še vanilijo, lecitin ter sladkor, mlečna in bela čokolada pa vsebujeta tudi mleko. Priporočljivo se je izogibati čokoladam z visokim deležem sladkorja.
Kupite čokolado, ki je bila narejena pred kratkim
Kljub temu, da ima čokolada precej dolg rok trajanja, je seveda bolje, da kupimo tisto, ki je bila narejena pred kratkim, saj je ta bolj sveža. Optimalen rok uporabe za temno čokolado je do enega leta, za mlečno in belo pa do pol leta.
5 nasvetov za pravilno shranjevanje čokolade
Ne glede na to, ali čokolado kupujete sproti, ali pa imate doma raje pripravljeno zalogo »ko pade cuker«, je potrebno čokolado primerno hraniti, da ostane okusna.
Predvsem se izogibajte 3 glavnim sovražnikom čokolade – vročini, vlagi in močnim vonjavam:
1. Shranjujte jo na temperaturi okoli 17 ºC
Vročina je za čokolado zagotovo največji sovražnik, saj ne uniči le njene strukture, ampak tudi njeno pravo aromo in okus. Zaradi izpostavljenosti visokim temperaturam lahko kakavovo maslo, ki je v čokoladi, pride na površje in na čokoladi se lahko pojavijo svetle lise – temu pravimo tudi »cvetenje čokolade«. Zdravju sicer ni škodljiva, vendar pa zaradi nekoliko drugačnega okusa ne ustreza vsakomur – dobra novica pa je, da jo še vedno lahko uporabite pri peki slaščic ali pa jo nadrobite med ovseno kašo. Po drugi strani tudi prenizka temperatura ni najbolj dobrodošla za čokolado. Ta se zaradi nižje temperature sicer ne bo pokvarila, lahko pa tudi v tem primeru prične »cveteti«.
2. Shranjujte jo na suhem mestu
Idealni pogoji za shranjevanje čokolade so, kadar relativna stopnja vlažnosti znaša manj kot 50 %. Preveč vlage namreč lahko privede do kondenziranja čokolade, kar lahko uniči njeno strukturo. Tako kot v primeru previsoke temperature je tudi v primeru previsoke stopnje vlažnosti čokolada še vedno užitna, vendar pa je zopet odvisno od vsakega posameznika, ali jo želi zaužiti samostojno, ali pa jo bo uporabil kako drugače.
3. Naj ne bo izpostavljena močnim vonjavam in direktni sončni svetlobi
Čokolade nikar ne shranjujte v hladilniku zraven hrane, ki oddaja močne vonjave (kot je na primer čebula) – čokolada namreč močne vonjave vpija kot goba. Hladilnik zaradi vlage ni najbolj primerno mesto za shranjevanje čokolade, saj lahko vlaga privede do že omenjenega »cvetenja čokolade«. Poleg tega je priporočljivo, da čokolade ne izpostavljate direktni sončni svetlobi, saj se zaradi nje čokolada lahko ne le stopi, ampak lahko izgubi tudi svoj pravi okus.
4. Če jo hranite v hladilniku, jo dobro zaščitite
Predvsem poleti nam zaradi visoke temperature v prostoru žal ne preostane drugega, kot da čokolado hranimo v hladilniku. Da se ne bi nalezla neprijetnih vonjav in izgubila svoje arome, je priporočljivo, da jo, preden jo pospravite v hladilnik, dobro zavijete v papirnato brisačko in v vrečko za zamrzovanje ter iz vrečke iztisnete zrak, saj boste čokolado s tem zaščitili tudi pred kondenzacijo. A pozor – ko jo vzamete iz hladilnika, počakajte, da se ogreje na sobno temperaturo, saj se hladna čokolada ne topi lepo v ustih, poleg tega pa njen okus ne pride dovolj do izraza.
5. Ne bojte se roka uporabe
Naj vam zaupamo majhno skrivnost čokoladne industrije: med pakiranjem čokolade na embalažo natisnejo datum roka uporabe, ki pa ni popolnoma dokončen, a ga morajo natisniti zaradi določenih zakonov. V resnici je čokolada užitna še veliko dlje od predpisanega roka uporabe: če je primerno hranjena, lahko svojo aromo obdrži še dolgo po pretečenem roku trajanja.
Čokolada morda res ne spada med najbolj zahtevna živila za shranjevanje, a ob neprimerni hrambi lahko še tako kakovostna čokolada izgubi svojo pravo aromo in strukturo. Kljub temu, da se najbolj strastnim čokoholikom redko zgodi, da bi naša najljubša čokolada dolgo ostala nedotaknjena, pa je prav, da njenemu pravilnemu shranjevanju posvetimo ravno toliko pozornosti kot njenemu nakupu in okušanju. Le tako bo še dolgo ostala sveža in ohranila svoj bleščeč sijaj.