Svetovni dan čokolade

Leto ima 365 dni, ampak le en dan je dan čokolade in ta, najljubši dan vseh čokoholikov, je vsako leto 7. julija. Takrat lahko brez greha in brez slabe vesti pojemo kakšen košček čokolade več. Pa ne samo en košček. Dovoljeno je pojesti kar celo tablico čokolade.

Privoščimo si lahko katerokoli svojo najljubšo belo, mlečno ali pa temno čokolado. Še bolj fino je, če ta dan izkoristimo za peko svojih najljubših čokoladnih sladic. Le kdo se lahko upre slastnim brownijem, čokoladnemu moussu, torti iz treh različnih čokolad ali pa čokoladnim piškotom? Verjetno nihče. :) 

Julij sicer res ni najbolj prijeten mesec za čokolado, saj se zaradi visokih temperatur hitreje topi, ampak nekateri viri navajajo, da se na ta dan praznuje zato, ker naj bi bil to dan, ko je bila čokolada leta 1550 prvič predstavljena Evropi.

Ali veste kako nastane čokolada?

Glavna sestavina, ki jo potrebujemo za izdelavo slastne čokolade so kakavova zrna, ki rastejo na kakavovcih, zimzelenih grmih. Kakavovec uspeva v vlažnem tropskem podnebju z bogato prstjo, veliko sence, dežja ter s stabilnimi visokimi temperaturami. Za rast ima tako precej nehvaležne razmere, saj lahko raste le v ozkem pasu blizu ekvatorja, kjer so temperatura, dež in vlaga relativno stabilni skozi celo leto. Njegovi cvetovi dozorijo v stroke, v katerih se skrivajo kakavova zrna in sočna kaša. Kakavova zrna so v nasprotju s čokolado zelo grenka, kaša pa ima sladko-kiselkast okus.

Takrat lahko brez greha in brez slabe vesti pojemo kakšen košček čokolade več. 

Sam proces nastanka čokolade je precej dolg in vključuje obiranje ter predelavo kakavovih zrn, fermentacijo ter sušenje, na koncu pa še praženje, trenje in mletje zrn. Pred obdelavo so kakavova zrna zelo grenka in svojo značilno rjavo barvo dobijo šele med procesom obdelave. V eni izmed zadnjih faz oluščena kakavova zrna zmeljejo v gosto zmes, ki jo poznamo pod imenom kakavova pasta. Iz nje nato nastane kakavovo maslo, kakavovo testo, kakavov prah ali pa čokolada, ki svojo končno strukturo in aromo dobi šele v fazi mehanske in toplotne obdelave. V nadaljevanju procesa nastanka čokolade se kakavovi pasti doda kakavovo maslo, sladkor, mleko in druge dodatke. Od vseh teh dodatkov je odvisno, katera vrsta čokolade bo nastala- mlečna, bela ali temna.

Kakavovec

Latinsko ime kakavovca je Theobroma cacao, kar v prevodu pomeni hrana bogov. To vsekakor ni naklučje, saj je bil kakav v ljudski medicini izjemno priljubljeno zdravilo. Maji in Azteki so kakavova zrna uporabljali tudi kot denarno valuto in verjeli, da imajo magično moč, zato so bila zrna nepogrešljiva pri njihovih svetih obredih.

Tri najpogostejše vrste kakavovca so: Criollo (raste v srednji Ameriki), Forastero (raste vzahodni Afriki in južni Ameriki) in Trinitario (raste na vseh področjih, kjer uspeva kakavovec). Kakavovec spada v družino dreves, imenovanih Theobroma – vendar na vseh ne rastejo kakavova zrna, temveč tudi sadeži in cvetovi, ki jih uporabljajo v medicinske namene. V kakavu najdemu organsko spojino teobromin, ki povzroča enake učinke kot kofein, najdemo pa jo tudi v čaju.

Čokolade s poreklom

To so tiste najboljše in najbolj žlahtne čokolade, s prav posebnim okusom, ki se navadno precej razlikuje od okusa, ki smo ga vajeni pri “klasičnih” čokoladah. Na kvaliteto in okus kakava vpliva njegova sorta ter okolje v katerem raste. Tako so podnebje, zemlja, lega in način obdelave najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na končni okus čokolade in te karakteristike okolja lahko okušamo pri čokoladah z geografskim poreklom. Takšno okušanje čokolade iz različnih geografskih območij je za prave čokoholike prav posebno doživetje in izziv. Nekatere imajo zelo blag in nežen okus ter aromo po cvetju, sadju in začimbah, spet druge imajo zelo izrazit in močan okus. 

Pri Mojačokolada.si imamo med BAM čokoladimi tri čokolade s poreklom- Ekvador, Madagaskar in Brazilija

• BAM čokolada s poreklom - Ekvador: ta čokolada ima intenziven okus po praženih kakavovih delcih, z notami sadnih in kislih okusov. Okusimo lahko arome tobaka, ruma in viskija, ki dajejo čokoladi značaj in karakter. Odlično se obnese v kombinaciji s sadjem in kavo, idealna je za različne kreme in ganache kot tudi za omake.
• BAM čokolada s poreklom - Madagaskar: kakavova zrna imajo zelo intenziven sladkast okus, z rahlih grenkim priokusom. Obogaten je z osvežilnimi, zmerno kislimi okusi in sadnimi notami, ki spominjajo na maline, brinove jagode, citronsko sadje in zrele rumene plodove kot so marelice in ananas.
• BAM čokolada s poreklom - Brazilija: izdelana je  iz najboljših brazilskih kakavovih zrn in je pravo doživetje različnih okusov. Intenziven okus kakava je pomešan z grenkobo in osvežilno kislostjo ter noto sadnih priokusov. Slaščičarski mojstri priporočajo, da to čokolado kombiniramo s sladkimi sestavinami, brez ali z zelo zmerno kislostjo. 

Za konec pa še 15 čokoladnih dejstev, ki jih do zdaj verjetno še niste vedeli

• Starodavna ljudstvo Majev in Aztekov so kot denarno valuto uporabljali kakavova zrna. Njihova pridelava je bila omejena, zato da bi s tem preprečili inflacijo.
• Za izdelavo pol kilograma čokolade potrebujemo približno 300 - 400 kakavovih zrn.
•  Vsako kakavovo drevo proizvede približno 2000-2500 kakavovih strokov.
• Ker so drevesa kakavovca zelo občutljiva, kmetje vsako leto izgubijo v povprečju 30 odstotkov svojega pridelka.
• Bela čokolada tehnično gledano ni prava čokolada, saj ne vsebuje kakavovih zrn.
• Če vsak dan pojemo košček prave temne čokolade, se tveganje za srčne bolezni zmanjša za eno tretjino.
• Temna čokolada vsebuje več antioksidantov kot borovnice, pravi čaj ali rdeče vino.
• Beseda »čokolada« prihaja iz azteške besede »xocoatl«, kar se nanaša na grenko in pekočo pijačo iz kakavovih zrn.
• Prva čokoladna tablica je bila izdelana leta 1847.
• Čokolada je največkrat kupljeno darilo na svetu.
• Uradni svetovni rekord za zaužitje enega kilograma čokoladnih bonbonov je 6 minut.
• Švicarji so največji porabniki čokolade na svetu in jo v enem letu pojedo nekaj manj kot 9 kilogramov na osebo. V nasprotju s Švicarji jo povprečen Američan poje le nekaj manj kot 5 kilogramov.
• Leta 2013 je Belgija izdala več kot 500.000 poštnih znamk z vonjem kakava in prekritih z lakom, ki je videti kot čokolada.