Razvoj izdelovalcev čokolade v Evropi

Industrijska in »obrtniška« proizvodnja čokolade

Razvoj izdelovalcev čokolade se je v resnici začel v tistem trenutku, ko je čokolada prišla na Evropska tla. To se je zgodilo v času velikih osvajanj v 16. stoletju, ko so Španski ter Portugalski osvajalci odhajali na pohode v Srednjo in Južno Ameriko. Najprej so čokolado proizvajali le na španskem dvoru, kar je bila njihova največja skrivnost. Takrat je bila čokolada tako draga, da so jo uživali le plemiči, ostalim množicam pa je bila nedostopna. A s časom so do načrtov, kako proizvesti čokolado, prišli tudi drugi narodi po Evropi. Angleži, Nemci, Italijani in drugi manjši narodi so odkrili to božansko sladico ter se začeli ukvarjati z njeno izdelavo in predelavo. Tako se je v vsaki državi začel razvoj proizvajalcev čokolade, ki so začeli tekmovati med sabo v pridobivanju kupcev in izboljšanju znanja.

Čeprav so bili Španci glavni »krivci« za to, da je čokolada prišla v Evropo, pa je njihov razvoj čokolade s časom zbledel.

Največje veselje do ustvarjanja in raziskovanja te hrane bogov so imeli Švicarji in Belgijci, ki še danes slovijo po svojih odličnih čokoladah, ki jih ljubimo vsi.

A glavna razlika v razvoju proizvajalcev se je pokazala po drugi svetovni vojni. Takrat so se proizvajalci čokolade razdelili v dve veji: na tiste, ki so se osredotočili na množično proizvodnjo čokolad in tako napravili čokolado dostopno tako revnim kot bogatim in na tiste, ki so ohranili svoje manjše »delavnice«, kjer so proizvajali kakovostno čokolado, kar se je odražalo tudi v njeni ceni. Lahko bi dejali, da so takrat nastali industrijski in »obrtniški« proizvajalci.

Izdelava čokolade v velikih tovarnah

Tistim proizvajalcem čokolade, ki so šli v masovno proizvodnjo, je bil glavni cilj to, da so s svojimi izdelki osvojili čim več trga. To jim je uspevalo po več poteh – z nizko ceno, novimi okusi čokolade in dobrim marketingom njihovih izdelkov. Takrat so počasi začele nastajati velike družbe, kot sta švicarski Nestle in Lindt, angleški Cadbury ter drugi, ki danes skrbijo za to, da so police trgovin napolnjene s takšno in drugačno čokolado. Vsa ta podjetja so veliko vlagala v razvoj strojev in naprav, ki lahko v kratkem času izdelajo veliko število čokolad. S tem so poskrbeli, da so njihovi izdelki cenovno dostopni širši množici ljudi. Prav tako pa so veliko denarja vlagali tudi v oglaševanje in tako poskrbeli, da so njihovi izdelki postali dobro poznani in da so jih ljudje začeli kupovati.

Manjši izdelovalci čokolade

Po drugi strani pa so izdelovalci, ki so se odločili za omejeno izdelavo čokolad, veliko več časa, energije in denarja namenili razvoju tehnik izdelave čokolade. Ker so si za izdelavo ene serije izdelkov vzeli več časa, je to pomenilo, da je izdelek veliko bolj kakovosten. Temu primerna je bila tudi cena, ki je bila višja od čokoladnih tablic in izdelkov večjih čokoladnih podjetij.

Manjši proizvajalci čokolade so se tako namesto na kvantiteto preusmerili na kvaliteto svojih izdelkov. Lep primer za to so najdražje čokolade na svetu, kot na primer čokolade proizvajalca Godiva, ki so izdelane povsem ročno in iz najboljših sestavin na svetu. Te čokolade so primerne za manjši krog izbrancev, ki si lahko privoščijo tako visoko ceno izdelkov.

V osnovi lahko tako izdelovalce čokolade razdelimo na velike in majhne, a ločnica med njimi je vedno tanjša. Zaradi razvoja trga in združevanj manjši proizvajalci velikokrat postanejo del večjih korporacij, kar pomeni, da njihovi izdelki preidejo v množično izdelavo. Nikjer sicer ne piše, da so čokolade, ki jih izdelujejo v večjih količinah, kaj manj kvalitetne, kot pa tiste, ki jih izdelujejo manjša podjetja. Razlike med njimi pa se zagotovo opazijo in izkušen poznavalec čokolade jih bo hitro našel. Kaj pa vi? Katere čokolade so ljubše vam?