Mlečna čokolada z dodatki

Ko je bila davnega leta 1870 izdelana prva tablica mlečne čokolade, si verjetno nihče ni mislil, da bo čez manj kot 150 let na prodajnih policah trgovin na voljo toliko različnih mlečnih čokolad z dodatki. Priznati moramo, da so izdelovalci mlečnih čokolad, ko pride do razvoja novega dodatka k čokoladi, postali resnično inovativni.

Nabolj poznan dodatek k mlečni čokoladi

Zagotovo je prvi in najbolj poznani dodatek k mlečni čokoladi vanilja, ki so jo proizvajalci začeli dodajati kar hitro. Ugotovili so namreč, da čokolada, ki nima samo tradicionalnega okusa po čokoladi, hitro privabi nove kupce, še posebej pa tiste, ki so se starega okusa naveličali. V današnjem času se k čokoladi pogosto ne dodaja več prava vanilja, ampak proizvajalci dodajajo umetna sladila z okusom vanilje, saj je to velikokrat ceneje.

A samo dodajanje dodatkov ni tako enostavno, kot se mogoče zdi na prvi pogled. Od lastnosti dodatka je odvisno, kdaj in kako se bo k čokoladi dodal. Proizvajalci dodatke razdelijo v tri skupine: alkoholni ekstrakti, tekoči ekstrakti (nealkoholni) ter oljni ekstrakti. Te skupine se med sabo razlikujejo v tem, kako je bil dodatek pridobljen (ekstrahiran) iz rastline. Nekatere snovi oziroma arome so namreč bolje topne v oljih, druge v alkoholu, spet tretje pa se lahko pridobijo samo z uporabo vode.

Težava pa velikokrat nastane, ko je potrebno dodatek zmešati k preostali čokoladi. Pomembno je, kdaj se ta proces izvede, saj lahko v nasprotnem primeru dobimo produkt, ki sploh ni več podoben čokoladi. Tako se dodatki, ki so pridobljeni s pomočjo alkohola, ne dodajo direktno v čisto staljeno čokolado, ampak se dodajo že pri sami izdelavi čokolade v čokoladno zmes. V nasprotnem primeru alkohol namreč povzroči ločitev faz v čokoladi, suhi delci v čokoladi pa se zlepijo med sabo ter tvorijo zrnato maso. Takšne čokolade ni več mogoče rešiti in vse, kar proizvajalcu ostane je, da jo zavrže. Podobne težave imajo proizvajalci tudi z dodatki, ki so pridobljeni s pomočjo vode. Povsem nasprotno pa je pri oljnih dodatkih, ki se lahko dodajo direktno k stopljeni čokoladi, brez skrbi, da bi se čokolada zato zlepila.

A brez skrbi – proizvajalci čokolade poznajo to težavnost in muhavost čokolade in zato svojo izdelavo čokolade skrbno nadzorujejo. Prav tako pazijo na količino dodatka, ki ga vmešajo v čokolado. Še posebej pazljivi morajo biti pri dodatkih, ki vsebujejo alkohol, prav tako pa pri dodatkih, ki v ustih pustijo močan okus. Takšen primer je na primer mentol, ki lahko, če ga je v čokoladi preveč, v ustih pusti zelo pekoč okus, ki je za marsikoga neprijeten.

Seveda pa proizvajalci čokolad niso pozabili na suhe dodatke, ki jih danes v čokoladi najdemo kot zdrobljene lešnike, mandlje, posušeno grozdje (rozine) in kot drugo suho sadje. Ti dodatki, ki se odlično kombinirajo z mlečno čokolado, so prava eksplozija okusa, ki očara še tako zakrknjenega »čokofoba«.

A dodatki v čokoladi so za marsikoga lahko nevarni. Govorimo o tistih, ki so na kakšen čokoladni dodatek alergični. Te osebe lahko nepazljivost hitro plačajo z obiskom zdravnika in bolnišnice. Zato je pomembno, da se tisti, ki so alergični na lešnike in druge čokoladne dodatke, pred nakupom čokolade prepričajo, da je čokolada, ki jo kupujejo, za njih resnično brez tveganja.

Zagotovo pa je mlečna čokolada z dodatki slaščica, ki jo danes ljubijo vsi. Marsikdo si ne zna več zamisliti življenja brez njegove najslajše mlečne čokolade z dodatki. Kako bi preživel naporen teden, če ne bi imel svoje čokolade z lešniki ali čokolade z okusom po limoni? Mlečna čokolada je od svojega nastanka pa do danes v zelo kratkem času prehodila veliko pot, piko na i pa so ji dali ravno ti raznorazni dodatki, ki so čokoladni svet še kako poživili in vsakemu čokoholiku omogočili, da najde svojo čokolado z dodatki.