Kakavovec – hrana bogov

Če pomislimo, kako božanske plodove nam daje, si takšno ime več kot zasluži.

Njegovo vrednost so prepoznali že Azteki in Maji

Pravijo, da denar ne raste na drevesih, čokolada pa! Če ste pravi čokoholik, se gotovo strinjate, da je vredna več kot vsak denar. Njeno vrednost so pred mnogimi stoletji prepoznali že Azteki, ki so kakavova zrna na višku svoje civilizacije uporabljali celo kot denarno valuto. Tako kot Azteki so tudi Maji verjeli, da imajo kakavova zrna magične in božanske lastnosti, zato so jih uporabljali tudi pri najbolj svetih ritualih, kot so rojstvo, poroka in smrt.

Do 17. stoletja je bil napitek iz čokolade modna muha evropske elite, ki je verjela, da ima hranilne, medicinske in afrodizične lastnosti. Bil je sinonim za luksuz, vse dokler mu ni padla cena in je postal dostopen široki množici. Za razliko od današnjih čokoladnih pripravkov je bil zelo grenak, zato so mu kmalu pričeli dodajati sladkor in različne začimbe. Že takrat so si prizadevali izdelati popoln čokoladni napitek, a je to uspelo šele leta 1828 Nizozemcema, očetu in sinu Casparusu in Coenraadu van Houtenu. Po mnogih poskusih sta ugotovila, kako lahko naredita bolj okusen napitek, obenem sta postavila tudi temelje za izdelavo čokolade, ki je danes ena največjih svetovnih industrij.

Za svojo rast potrebuje ugodno klimo

Kakavovec uspeva v vlažnem tropskem podnebju z bogato prstjo in veliko sence ter dežja. Njegovi cvetovi dozorijo v stroke, v katerih se skrivajo kakavova zrna in sočna kaša. Ta je sladko-kisla, medtem ko so kakavova zrna v nasprotju s samo čokolado zelo grenka. Kakavovi stroki privabljajo mnoge živali, kot so na primer opice, ki pojedo celoten sadež razen kakavovih zrn. Namesto tega jih razpršijo po okolici in s tem omogočijo ugodne pogoje za rast novih dreves. Kako bistro, kajne?

Izdelava čokolade

Na kakavovcu vsako leto zraste skoraj 2000 strokov v obliki kumare. Ko dozorijo, jih ročno posekajo in kakavova zrna ločijo od kaše ter jih izpostavijo soncu ali jih spravijo v lesene zaboje, te zakopljejo v zemljo. Fermentacija traja približno teden dni, medtem pa kakavova zrna postanejo značilne rjave barve.

Če pomislimo, kako božanske plodove nam daje, si takšno ime več kot zasluži.

Pred pričetkom izdelave same čokolade je kakavova zrna po fermentaciji potrebno še posušiti, nato se lahko prične njihovo praženje. Da kakavova zrna dobijo svojo pravo aromo, jih je potrebno pražiti bodisi na nizki bodisi na visoki temperaturi. Notranjost zrn je potrebno še izluščiti, nato se prične proces mletja, pri čemer nastane kakavova pasta. S tem, ko slednji dodajo kakavovo maslo in sladkor, nastane čokolada. Katera vrsta čokolade bo nastala je odvisno od sestavin in dodatkov, ki jih v procesu izdelave dodajo naknadno k kakavovi pasti.

Še nekaj zanimivih dejstev o kakavovcu

• je majhno drevo, ki ima bele cvetove in pisane sadeže;
• da dozorijo prvi sadeži, traja 5 let, vrhunec obdobja rasti lahko traja tudi več desetletij;
• dočaka lahko tudi 100 let, a sadeži rastejo le polovico njegove življenjske dobe;
• ljubi senco in pogosto raste pod drevesi, kot so bananovec, mangovec, papaja in kavčukovec;
• njegovi listi so dolgi več kot 15 cm;
• tri najpogostejše sorte kakavovca so: Criollo (raste v srednji Ameriki), Forastero (raste vzahodni Afriki in južni Ameriki) in Trinitario (raste na vseh področjih, kjer uspeva kakavovec);
• kakavovec spada v družino dreves, imenovanih Theobroma – vendar na vseh ne rastejo kakavova zrna, temveč sadeži in cvetovi, ki jih uporabljajo v medicinske namene;
• teobromin je organska spojina v kakavu, ki povzroča enake učinke kot kofein, najdemo ga tudi v čaju največ kakava proizvedejo na Ekvadorju, Slonokoščeni obali, v Gani, Indoneziji, Nigeriji, Kamerunu, Braziliji in Mehiki.

Ker je osnovna sestavina čokolade kakav, ki raste na kakavovcu, najbolj strastni čokoholiki hudomušno trdijo, da je čokolada v resnici zelenjava. Kaj pa vi, se strinjate?