Kakavovec, drevo dobrega

Theobroma cacao je znanstveno ime za kakavovec, drevo, zaradi katerega ima življenje človeka (še) za spoznanje več smisla. In drevo, zaradi katerega se zdijo pozivi, da bi jedli le lokalno pridelano hrano, tako zelo nepošteni, če ne že kar brezobzirni. Kakavovec pač ne raste na robu babičinega vrta, kakor se zna to primeriti kaki slivi ali mandljevcu. On, zimzelen, je vezan na bližino ekvatorja, uspeva v senčnih predelih deževnih gozdov Srednje in Južne Amerike (ne gre pa zamolčati, da si ga je mogoče ogledati v tropskem rastlinjaku Botaničnega vrta v Ljubljani). A ne le obilje padavin in zračne vlage, tudi hranilno bogata tla potrebuje in temperature, ki se ne spustijo pod 16 °C.

Dar bogov

Je tisto znamenito tropsko drevo, iz semen katerega se pridobiva surovi kakav, bogat z antioksidanti in minerali, ki so ga zaradi za telo in duha blagodejnih in zdravilnih učinkov cenila in uživala že domorodna plemena ob Amazonki, med njimi Maji in Azteki, ki so v njem videli sveto, od bogov dano drevo. Ti so ga tudi prenesli na svoja polja in pričeli z načrtnim gojenjem. Ne le, da je svojčas kakav veljal za zakonito plačilno in menjalno sredstvo, bil je nepogrešljiv tudi pri slovesnih obredih oziroma religioznih ritualih. Bil pa je tudi, poleg zlata in dragih kamnov, eden od žrtvenih darov za preminule.

Posebnež nežnih barv

Za precej občutljivega na bolezni in glive velja kakavovec, posebno prva štiri leta, ko je rast, podobno kot to velja za ostale tropske rastline, ki si morajo najprej izboriti pot k svetlobi, zelo hitra, kasneje pa se upočasni in tudi odpornost se ojača. Ker pa se drevo kot tako ne ponaša z neko posebno mo(go)č(nost)jo, ki bi podajala veje samozadostnosti, ne čudi, da je na plantažah kakavovcev najti še nekatere druge drevesne vrste, ki mu nudijo potrebno zaščito in senco.

V povprečju ima drevo, ki zraste do 20 metrov okoli 40 plodov podolgovate oblike, ki v svoji grobi, kake tri centimetre debeli usnjeni lupini nudi prostor za sladko sadno meso, ki obdaja semena (njihovo število se giblje med 30 in 50) različnih odtenkov nežnih barv. Zanimiva podrobnost pa se kaže v neobičajnem dejstvu, da plod, ki lahko doseže težo tudi do enega kilograma, raste neposredno iz debla ali glavnih vej, nikoli iz stranskih oziroma mladih poganjkov. Kavliflorija je izraz, ki ga v botaniki uporabljajo za tale pojav. A četudi v enem letu na drevesu zacveti več tisoč drobnih cvetov v beli in nežno rdeči barvi, jih le kakih 30 obrodi sad. Ob tem velja omeniti, da se na istem drevesu nahajajo stroki v različnih fazah zrelosti in razgibani barvni paleti, za kar obiranje zrelih plodov kakavovca nikakor ni omejeno le na kak teden, dva.

Hibridi med prevladujočim in prestižnim

Četudi obstaja kar nekaj vrst kakavovca, v grobem ločimo dve: criollo in forastero. Kakav, ki ga daje forastero, se v proizvodnji čokolade najpogosteje uporablja, slovi namreč po precejšnji odpornosti in tem, da bogato obrodi. In prav zaradi tržne donosnosti ne čudi njegov primat nad afriškimi plantažami kakava. Aroma, četudi čokoladna, pa ni posebno izrazita in izzveni hitreje, kakor to velja za vrsto criollo s polnejšim okusom, a precej slabšo rodnostjo in večjo mero občutljivosti. A če je njegov delež v svetovni proizvodnji minoren, nikakor ne velja za minorno cena; nekajkrat višja je namreč od prej omenjenega forastera oziroma naravnih hibridov, kakršen je denimo trinitario.