Čokolada v žilah žensk

Nakup čokolade, pa ne glede na razlog, ki je v ta nakup vodil, velja pri ženski za precej varno odločitev. Ženski kupijo čokolado oziroma izdelke iz čokolade tisti, ki vejo, kaj kupiti, in tisti, ki niti približno ne vejo, kaj bi ji kupili. Tisti z idejami in tisti brez njih. Tisti, ki jo želijo osrečiti, in tisti, ki je ne želijo razočarati. (Pa tisti, ki se ji želijo opravičiti.) Prvi zato, ker jo dovolj dobro poznajo, kar pomeni, da poznajo tudi njen okus, ki je lahko zelo specifičen, zelo svojski, drugi zato, ker o njej vedo premalo. (Tretji so navadno nekje vmes.) In si nikakor ne želijo blamaže. Z nakupom čokolade oziroma bonboniere pa je težko prispevati k blamaži. Toliko teže, ker se zdi, da je čokolada vpisana v žensko DNK.

Ko čokolada ni razvada, ampak biološka nuja

Velja, da ženske, ki se čokoladi v imenu zdravja, še bolj pa lepe postave raje izogibajo, to počnejo (še) nekoliko teže tedaj, ko je za naslednjim ovinkom menstruacija. Zmanjšana koncentracija serotonina, sicer znanega spodbujevalca notranjega zadovoljstva, poviša raven razdražljivosti, slabe volje, muhavosti, tudi agresivnosti. Z zaužitjem čokolade, ki vsebuje nemalo magnezija, med drugim znanega prav po tem, da lajša simptome predmenstrualnega sindroma in blaži glavobole, pa se v telesu poveča raven serotonina. Pravzaprav bi lahko dejali, da so ženske na nek način biološko upravičene do čokolade.

Tudi zato se ne gre čuditi izsledkom neke raziskave, ki je pokazala, da je odstotek žensk, ki bolj prisegajo na čokolado kakor na spolni odnos, v času tik pred nastopom menstruacije še višji kot običajno (in že običajno sploh ni zanemarljiv). Še več, v biokemičnem smislu naj sploh ne bi bilo razlike med spolnim odnosom in uživanjem čokolade v večjih količinah.

Posebno zanimiva, toliko bolj za vse bodoče starše, pa je raziskava, ki so jo opravili na Finskem, in je pod drobnogled postavila vpliv čokolade na stres. Pokazala je namreč, da uživanje čokolade med nosečnostjo ugodno vpliva ne le na nosečnico, ampak tudi na otroka: otroci, katerih matere so med nosečnostjo dnevno uživale čokolado, so se izkazali za bolj aktivne, bolj odprte, takšne, ki so na svet gledali z večjo mero optimizma, kakor pa tisti otroci, katerih matere na svoj jedilnik niso umeščale čokolade.

Čokolada, vezivo uma in duha

Čokolada, ki ima že dolgo sloves afrodiziaka, spodbuja tvorbo feniletilamina, ki mu pravimo tudi molekula ljubezni. Feniletilamin se sicer naravno tvori v našem organizmu, posebno v možganih in se v predelih, kjer domuje zadovoljstvo, pretvori v dopamin, snov, odgovorno za radožive lete metuljčkov v želodcu v času zaljubljenosti in tudi siceršnje vznesenosti. Zatorej ne čudi, da imajo ljudje, ki so v primežu depresije, občutno nižje vrednosti feniletilamina, sicer sorodnega amfetaminom. Izboljšano psiho-fizično počutje, pa tudi ojačana sposobnost empatije in višja raven koncentracije po zaužitem rebru čokolade nikakor niso naključje.

Podobno kot ni naključje, da filmska industrija rada potisne pred razočarano žensko z mastnimi lasmi in v stari razvlečeni trenirki čokolado, škatlo čokoladnih bombonov ali banjico s sladoledom. Ker gre navadno iskati razlog za njeno mizerno stanje v nesrečni ljubezni, je povsem običajno, če ji pri vseh nakopičenih težavah niti ni mar, da čokolada zaradi visoke vsebnosti antioksidantov ščiti pred škodljivim delovanjem prostih radikalov. Kaj šele, da bi jo zanimale podrobnosti o protivnetnem delovanju flavonoidov. Tudi zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja v okoliščinah, ki jih zaznamuje zgrešena smer ljubezni, ne pride do izraza. Ve pa, in to precej dobro, da je življenje vendarle postalo nekoliko lepše in lažje, da stres polagoma odteka, in da zaradi »kretena« ni smiselno pozabiti čisto vseh lepot življenja.