Ali ste vedeli?

Več kot 25 resnic o čokoladi:

• Azteki so bili pravi čokoladni posebneži. Ker naj bi čokolada delovala kot afrodiziak je za ženske in otroke veljala prepoved uživanja čokolade, kakavova zrna pa so uporabljali kot denar.
• Azteki so bili prepričani, da iz nebes prihaja tudi kakav. V zahvalo so tako bogovom darovali tudi človeške žrtve. Zanimivo je, da so jim pred obrednim žrtvovanjem ponudili tudi nekaj požirkov čokolade.
• Sestavni del čokolade je tudi sladkor. Sladkor so zaradi izredno težke dostopnosti ter redke izdelave, v srednjem veku uvrščali med luksuzna živila. V primerjavi z mlekom, je bil sladkor kar devetkrat dražji.
• Leta 1766 je Joseph Fry izdelal prvo čokoladno tablico. Stoletje kasneje je čokolada postala ena izmed najbolj priljubljenih sladic tako v Evropi, kot tudi drugod po svetu.
• Vsaka čokolada vsebuje nekaj mleka, vsako mleko pa »pridela« krava. Slavna krava s prozaičnim imenom N° 289 je dala v celem svojem življenju zavidljivih 200.000 litrov mleka. Si predstavljate koliko čokolade lahko naredimo s takšno količino mleka?
• Pravijo, da naj bi nam dal košček čokolade dovolj energije za 150 korakov. Po tej teoriji potrebuje 35 koščkov za en kilometer, 875.000 koščkov pa za pot okoli sveta. Si predstavljate samega sebe, če bi pojedli toliko čokolade?!
• Kot pravijo statistični analitiki, naj bi prodaja čokolade v zadnjih 50 letih med mladimi doživela upad. Glavni razlog za to naj bi bil ta, da mladi vse več žepnine zapravijo za mobilno telefonijo.
• Švicarska pošta je leta 2001, ob stoletnici čokolade, izdelala »čokoladne znamke«, ki so dišale po čokoladi. Prijeten čokoladen okus pa so začutili vsi tisti, ki so to znamko tudi oslinili ter jo prilepili na pismo.
• Prva slovenska tovarna čokolade se je »rodila« leta 1896 v Brestanici. Proizvodnjo pri samostanu bratov trapistov sta vpeljala dva francoska redovnika. Takrat je tovarna za lastne in okoliške namene proizvedla 30 ton čokolade letno.
• Leta 1922 smo svojo večjo čokoladno tovarno dobili tudi Slovenci. Tako je v Lescah družina Zavratnik ustanovila drugo slovensko tovarno čokolade. Po vojni se je z nacionalizacijo preoblikovala v tovarno Gorenjka.
• Kljub temu, da imamo ljudje čokolado izredno radi, jo živali ne prenesejo. Razlog je v sestavini po imenu teobromin, ki pospešuje srčni utrip in pri živalih povzroča zastrupitev. Tako je lahko za psa usodnih že 50 gramov čokolade. Pazljivo!
• Največjo čokoladno arhitekturno skulpturo so naredili februarja 1991, v Barceloni. Čokoladna trgovska jadrnica je merila 13 metrov v dolžino, 2,5 metrov v širino in več kot 8 metrov v višino. Koliko čokolade so porabili, žal ni znano.
• Povprečen Slovenec je leta 2002 pojedel 1,8 kilograma čokolade letno. Tako kot takrat, pa se tudi sedaj najbolje prodajajo mlečne čokolade. Sledijo ji riževa in polnjena temna čokolada. Na zadnjem mestu pa nazaduje temna čokolada z različnimi dodatki.
• Največje jajce, ki ga je do sedaj zneslo kokoš, so leta 2005 izmerili v Angliji. Tehtalo je 340 gramov ter vsebovalo kar 5 rumenjakov. Presenetljivo?
• Za razliko od vanilje, ki ima najbolj preprost in povsem samostojen okus, je čokolada razred zase. Kot pravijo znanstveniki, čokolada spada med sladice z izredno zapletenim okusom, saj vsebuje kar 250 različnih samostojnih posameznih okusov.
• Največji čokoladni piškot na svetu so spekli aprila 1996, na Novi Zelandiji. V premeru so namerili kar 25 metrov. Količina porabljene čokolade, moke, sladkorja in ostalih sestavin ni znana.
• Pomembna sestavina so tudi jajca. Kar 371 jajc pa je leta 2005, v enem samem letu, znesla slavna kokoš s prozaičnim imenom N° 2988.
• V dubajskem podjetju »Al Nassma« so proizvedli čokolado iz kameljega mleka. Iz podjetja so sporočili, da bo mleko dostopno na arabskem tržišču, nato pa nameravajo vstopiti tudi na ameriški, japonski in evropski trg. Ga lahko kmalu pričakujemo tudi pri nas?
• Čokolada absorbira tudi druge okuse in vonje. Zato priporočamo, da je ne shranjujete blizu kemikalij, parfumov, osvežilcev zraka ipd.
• Čokolada vsebuje tudi feniletilamin, ki skupaj s sladkorjem, maščobo in kofeinom, ki jih prav tako najdemo v čokoladi, sprošča serotonin in endorfine – snovi, ki povzročajo občutek sreče.
• Prodaja čokoladnih izdelkov v času božičnih praznikov se v trgovinah široke porabe močno poveča. Trgovci v tem času prodajo tudi do dvakrat več čokoladnih izdelkov kot v drugih mesecih.
• Čokoladno mleko naj bi veljalo za idealen obrok po napornem treningu. Ker vsebuje odlično razmerje med ogljikovimi hidrati in beljakovinami, je izredno priporočljivo za dobro regeneracijo telesa.
• Prodaja čokoladnih izdelkov v času božičnih praznikov se v trgovinah široke porabe močno poveča. Trgovci v tem času prodajo tudi do dvakrat več čokoladnih izdelkov kot v drugih mesecih.
• V primerjavi s Švicarji, Slovenci pojemo kar sedemkrat manj čokolade letno. Naša letna količina čokolade na prebivalca znaša 1,5 kilograma, povprečen Švicar pa jo poje kar 10 kilogramov na leto.
• Najbolj nenavadno kombinacijo okusov v eni čokoladi proizvaja avstrijsko podjetje Zotter. Njihova čokolada vsebuje arome limone, polente in sadnega žganja.
• Danes je običajna čokolada v trdnem stanju, v obliki tablic, koščkov ali bonbonov. Večji del čokoladne zgodovine pa je čokolada opisana ter pojmovana izključno le kot pijača.
• Prvo podjetje, ki je začelo proizvajati čokolado iz prekajenega kakavovca, je bila italijanska firma Rizzati. Najboljše rezultate so med eksperimentiranjem dosegli z rožmarinom.
• Čokolada se je leta 1745 prodrla tudi v evropsko slikarsko umetnost. Tega leta je francoski slikar Jean-Etienne Liotard upodobil pastel z naslovom »Čokoladarica«, ki ga še danes hranijo v Dresdnu.
• Skrivnost, zakaj se čokolada topi v ustih, je v tem, da je najnižje tališče kakavovega masla okoli 34 °C. Takšna temperatura je tudi v naših ustih.
•